Poročno fotografiranje Alenke in Mateja v Logarski dolini, je bilo zame eno veliko čustveno doživetje. Ta dolina je zame eden tistih čudovitih gorskih kotičkov, ki te preprosto začara z razgledi.
Mateja poznam že več kot desetletje, Alenko veliko manj. Njuni ladji sta vsaka zase zelo dolgo časa pluli v različni smeri ampak, ko sta se končno srečali, se nista več razdružili. Zapluli sta točno tja kjer morata biti, v vode iskrene ljubezni. Oba sta velika ljubitelja narave, gora, adrenalinskih športov, zato me lokacija njune poroke ni presenetila. Penzion na razpotju je poročni obred uredil na travniku pred samim objektom. Njun razgled med obredom se je raztezal na visoke gore, oblite v čudovite barve zahajajočega sonca. Še otroci so uživali, saj je okolica mirna in ponuja ogromno možnosti za igro ter sprehod v čudovit Pravljični gozd, kjer se jim prebudi otroška domišljija.
Ko sem se peljala v Logarsko dolino, v tisti čudoviti, skoraj neokrnjen kotiček Slovenije, sem se spraševala, ali bosta na njun poročni dan tudi tako sproščena, kot sta ponavadi. Komaj sem že čakala, da ju končno zagledam, da se fotografiranje njunega poročnega dne prične. Že prvi stik z njima mi je dal odgovor na vprašanje. Misel na skorajšnjo poroko ni skalila njune spontanosti. Komaj sta čakala, da se poročni obred prične, da izrečeta svoj DA pred družino in skupino najdražjih prijateljev. Med oblačenjem so nebo še prekrivali sivi oblaki, vendar pa so se tudi ti, le malce pred samim poročnim obredom, razkropili. Posijal je topel pozno avgustovski sonček in vse je bilo kot je moralo biti – popolno.
Smeh, popolna sproščenost, sreča in potoki solz veselja so besede s katerimi se danes spomnim na njun poročni dan. Njuna spontanost in iskrena sreča sta pričarali čaroben poročni dan, čarobno vzdušje in čarobne fotografije.
Alenka in Matej, hvala vama, da sem lahko bila vajina poročna fotografinja. Želim vama en ogrooooomen in čaroben koš ljubezenske ter družinske sreče.
Leave a reply