Že nekaj časa se sprašujem kdaj je pravi čas, da se kot družina odločimo za najem fotografa in potem se nekega jutra zbudim in predrami me članek na Debschwedhelm Photoblogu. Res zanimivo, kako se moje misli in dogodki prepletajo. Seveda se mi utrne solzica.
Ljudje dejansko vedno iščemo opravičila, zakaj nekaj ne bi naredili ravno tisti trenutek. Vendar … čas beži, življenje beži. Življenje ni vedno pravljica, zakaj bi torej pričakovali, da bi na fotografijah beležili le ideale? Včasih je zelo lepo tudi družini privoščiti skupen spomin, čeprav ne izgledamo idealno, ne doživljamo idealnih trenutkov, saj je le to del nekega obdobja. Sama sem se v preteklih nekaj letih zaradi hormonov, nosečnosti in spremenjenega načina življenja, kar precej zredila. Debela, s podočnjaki, utrujena, … ja to sem jaz v tem trenutku. Včasih sem se še spraševala, ali je vredno izpustiti trenutke, ker ni nekaj tako, kot bi si želela, da bi bilo? Življenje pa mi je odgovorilo samo. Vsak trenutek, vsak dogodek oz. zapis iz nekega dneva mojega življenja z mojima otrokoma, mi osebno pomeni največ. Ne, ne želim ga izpustiti samo zato, ker nisem fit. Pač … takšna sem bila včeraj z mojima nagajivčkoma, takšna sem danes z njima… Kakšna bom jutri… ? Bom videla na fotografiji, ki jo bom posnela. Kolikokrat pa je v življenju vse tako, kot bi moralo biti?
Pravi čas za družinsko fotografijo je torej VSAK TRENUTEK, ne glede na to kakšen je, saj je hočeš, nočeš del našega realnega življenja.
Ko se odločite zabeležiti vaše družinsko življenje, se torej naprej vprašajte, kakšne fotografije želite; posnete v studiu, v kontroliranem ambientu s kontrolirano svetlobo, ali fotografije v vam domačem okolju, v naravi, z razpoložljivo svetlobo. Ponudbe je mnogo, le odločiti se morate katera je vam in vaši družini najbolj pisana na kožo. Sama beležim trenutke družin v naravi, v njihovem domu, ali v njim všečnem okolju, torej tam kjer se počutijo popolnoma sproščene, varne in popolnoma srečne. Zame je vsaka družina edinstvena in vsak njen član čudovit posameznik, ki ga poskušam v svojem delu čim bolje opisati. V svoje delo vključujem čustva, ki jih posamezna družina oddaja, saj je brez čustev, zame osebno fotografija brez pomena.
Leave a reply