Letošnjo pomlad sem se odločila, da izvedem Mini spomladanski fotošuting za družinice. Ugotovila sem, da fotografiranja na tak način, nisem izvajala že dve leti. Morda ga lansko leto nisem izvedla zato, ker sem imela v svojih mislih idejo, vendar pa nisem imela možnosti za izvedbo. Sanjala sem o fotografiranju na manjši, prijetni kmetijici, z mladiči domačih živali, kjer bi lahko družinam ponudila varno uživanje v prelepem ambientu narave in domačnosti.
Pred časom sem srečala Petro Nograšek, vizažistko in organizatorko porok ter ostalih dogodkov, s katero sva ugotovili, da bi lahko sodelovali. Petri sem zaupala idejo, ki je tudi njej porodila idejo. Spomnila se je na manjšo kmetijo oz. posestvo na Gorenjskem, natančneje v Voklem, na kmetijo Belehar. Končno sem dobila priložnost za idejo, ki sem jo imela v svojih mislih že toliko časa.
Fotografiranje smo sicer planirali za čas ko je okoli stavb vse cvetelo, vendar žal nismo imeli sreče z vremenom. Tudi dan pred prestavljenim datumom fotografiranja je kazalo zelo slabo. Bilo je mrzlo, veter je pihal, zjutraj pa je še vedno deževalo. Do zgodnjih popoldanskih ur sem gledala v nebo in se spraševala kaj narediti; poskusiti izvesti, ali spet prestaviti termin?! Odločila sem se, da poskusim svojo srečo z vremenom. Izkazalo se je, da je bila odločitev pravilna, saj smo imeli sicer muhasto vreme, vendar brez dežja. Malce je bilo sončka, ki so ga v naslednjem trenutku prekrili temni oblaki, pa potem zopet sonček in oblaki, … Deževati je začelo šele pol urice po zaključenem fotografiranju.
Danes najprej predstavljam prisrčnega, radovednega in energičnega fantička, njegovo mamico in babico. Čeprav je sprva zjutraj kazalo, da se fotografiranja ne bodo mogli udeležiti, so prišli kot zadnji, z ogromno energije in medsebojne ljubezni, povezanosti. Zori in Aleksej, pa tudi babi… vesela sem, da sem vas spoznala. Čudoviti trio ste. 😉
Med tem, ko se je mamica v ambientu narave prepustila rokam vizažistke Petre Nograšek, smo z Aleksejem in njegovo babi “garali” saj je bilo potrebno preveriti, preizkusiti in tudi poizkusiti ogromno novih reči. 😉
Jagode, pa sladkarije, kozica, rožice in pa seveda TRAAAAAAKTOR, ki ga je gospod Rajko za navdušenega Alekseja tudi prižgal. 😀
Tudi mamice si sem in tja zaslužimo kak samostojen portretek, na kar ne pozabim niti pri ostalih družinskih fotografiranjih.
V okviru družinskih fotografiranj najbolj uživam v trenutkih, ko začutim, da mi družinica zaupa, da se pred menoj sprosti, da se z menoj zabava in mi dopusti, da za njih zabeležim teh nekaj čudovitih trenutkov.
Preveri še mojo stran o družinski in poročni fotografiji na polonabartol.com.
Leave a reply