V soboto sem bila na kavi pri Loti. Bilo je čudovito toplo in sveže jutro. Tako mi je prijalo. Tišina, ptički, trava, zelenje. Že kar nekaj časa nisem čutila te svežine jutra, saj sem bila skoraj 10 dni v stanovanju, s svojima malčkoma, ki sta oba prebolela norice.
Najprej je bila deklica malce plaha, zadržana in si ni želela pogovora z mano, potem pa, ko sem jo vprašala, ali lahko naredim kako fotko z njo … se je razživela. Tole je bil nasmeh samo zame.
Takole mi je pozirala v svojem stolčku.
Vmes smo hrustali tudi čudovito ribezovo sladico, ki sta jo z mamico spekli zjutraj in se gugali visoko, visoko med oblake.
Proti koncu mojega obiska je objela tudi “svojega” trebuščka o katerem prej ni želela kaj veliko slišati.
Tukaj pa me je povabila v svoje skrivališče. Sva prav uživali pri skrivanju za vejami.
Prav fino smo se imele. 🙂
Več o mojem delu: http://polonabartol.com in na http://poročnafotografija.com
Leave a reply