Vsako leto svojima otrokoma podarim za rojstni dan fotografiranje in vsako leto sem presenečena, ko si skupaj pogledamo spremembe v njuni rasti in v razvoju. Mislim, da jima je rojstnodnevno fotografiranje kot darilo všeč, saj slikice z velikim veseljem in zanimanjem pogledata. Pravzaprav sta ponosna na to, kako sta se v enem letu spremenila.
Včeraj je moj Titek praznoval 6. rojstni dan. Hitro gre čas, ni kaj. Vsako leto se spomnim kako prijetno ga je bilo prvikrat dobiti v svoj objem, kako prijetno je dišal, kako majhen je bil. Spomnim se strahov, ki sem jih imela, ko je trebušček rastel. Danes je velik, navihan, dinamičen in zelo bister fant. Prvi strahovi so odšli z rojstvom. Sedaj razmišljam o tem, kako sva ga v teh letih vzgojila. Septembra namreč odhaja v 1. razred. Komaj čaka, jaz pa se pripravljam na to, da je obdobje vrtca za nami, da prihaja sprememba v naše družinsko življenje. Razmišljam o tem, ali sva mu dala dobro popotnico za življenje. Razmišljam kako bo deloval v šoli, v družbi v katero bo na novo vstopil. V mislih se sprašujem kako bo reagiral na izzive, ki prihajajo s šolo in po njej. Res je, kot pravijo naši starši, da ko imaš enkrat otročka, nikoli nisi več brez skrbi. Skrbi mi pomenijo izziv in ne vem niti več kako bi bilo, če jih ne bi imela. 😉
Fotošuting, ki sva ga izvedla je bil kratek, saj se treniram, da po operaciji žolčnih kamnov, zopet držim v rokah fotoaparat. Ni tako težek, vendar pa mi vsaka teža še vedno vpliva na rane, ki jih imam v predelu trebuha, vsaka malce zahtevnejša aktivnost pa me zelo hitro utrudi. Šla sva torej na sprehod čez mesto in prav uživala. Kranj je definitivno lepo mesto. Stavbe in posamezni kotički, ponujajo ogromno možnosti za fotografiranje.
Preveri pa še mojo stran o družinski in poročni fotografiji na polonabartol.com.
Leave a reply